Zemljevid omogoča pregled kakovosti zraka v Sloveniji in drugod po Evropi po evropskem indeksu kakovosti zraka EAQI. Prikaz vključuje napoved za naslednje štiri dni, uporabnik pa lahko izbira med petimi glavnimi onesnaževali in preveri, kako se njihove vrednosti spreminjajo glede na območje in vremenske razmere.
PM2.5 (drobni delci)
PM2.5 so zelo majhni delci v zraku, ki nastajajo predvsem pri prometu, ogrevanju, kurjenju lesa in drugih oblikah zgorevanja. Zaradi svoje majhnosti lahko prodrejo globoko v dihala, zato sodijo med najpomembnejše kazalnike pri ocenjevanju vpliva onesnaženega zraka na zdravje.
PM10 (večji delci)
Delci PM10 so večji od PM2.5 in izvirajo iz različnih virov, med drugim iz cestnega prometa, obrabe cestišč, gradbišč, ogrevanja, prahu in naravnih delcev. Čeprav običajno ne prodrejo tako globoko v pljuča, lahko še vedno dražijo dihalne poti in povečajo težave pri občutljivejših ljudeh.
Prizemni ozon (O₃)
Prizemni ozon nastaja v ozračju ob sončnem vremenu zaradi kemičnih reakcij drugih onesnaževal. Najvišje vrednosti so zato pogostejše v toplejšem delu leta. Ta ozon ni enak zaščitnemu ozonskemu sloju visoko v atmosferi, temveč je onesnaževalo, ki lahko draži dihala, predvsem ob daljšem zadrževanju in telesni dejavnosti na prostem.
Dušikov dioksid (NO₂)
Dušikov dioksid je tesno povezan z izgorevanjem goriv in cestnim prometom. Povišane koncentracije se pogosto pojavljajo ob prometnih cestah in v gosteje poseljenih mestnih območjih. Večje vrednosti lahko poslabšajo težave pri ljudeh z astmo in drugimi boleznimi dihal.
Žveplov dioksid (SO₂)
Žveplov dioksid nastaja predvsem pri zgorevanju goriv, ki vsebujejo žveplo, ter pri nekaterih industrijskih in energetskih dejavnostih. Lahko draži dihalne poti, njegove koncentracije pa so močno odvisne od lokalnih virov emisij, vremenskih pogojev in obdobja ogrevanja.
Za vsak izbrani kazalnik zemljevid uporablja šest razredov evropskega indeksa EAQI, od Dobro do Izjemno slabo. Barvni prikaz omogoča hitro primerjavo območij z boljšo in slabšo kakovostjo zraka ter spremljanje pričakovanih sprememb v naslednjih dneh.